Vid Pogačnik > Istra  
Limska Draga Bike

45 km, +300m, -300m Srednje zahtevno kolesarjenje
Značilnost ture: Po "cesti kažunov", skozi opuščeno, suho Limsko Drago, do turistično razvpitega zaliva.

Najprimernejši čas: Pomlad, jesen

Zanimivosti:
- Mesti: Sv. Lovreč, Tinjan,
- Ruševine Dvigrada,
- Suha, a slikovita Limska Draga,
- Limski Zaliv, Romualdova pečina, kažuni.

Potek ture: Sv. Lovreč – (+45m) – Kringa – (+10m) – Tinjan – (-100m) – Limska Draga – (-50m) – Dvigrad – (-150m) – Lim – (+245m) – Sv. Lovreč.

Zemljevid 1. Zemljevid 2.

Varianta: Ko se po prvem delu poti skozi Limsko Drago dvignemo na makadamsko cesto, si gremo lahko ogledat še Sv. Petar u šumi - zanimiv samostan z lepim križnim hodnikom.

Tinjan s ceste v Limsko Drago

Tinjan

Avto parkiramo pred Sv. Lovrečem. Zapeljimo v mesto in si ga oglejmo. Lep je predvsem vhod skozi stara mestna vrata, glavni trg z loggio in nekaj starimi palačami, ter nekam okorna, a mogočna stolnica Sv. Martina.

Nato nadaljujemo z vožnjo proti vzhodu. Lepa asfaltna cesta nas z več rahlimi vzponi pripelje najprej v Kringo, od tam pa nadaljujemo proti S, vse do glavne ceste in po njej desno v Tinjan. Tudi Tinjan je poln starih, slikovitih hiš, lepa pa je tudi njegova lega na robu kanjona Limske Drage.

Sv. Lovreč
Tinjan
Sveti Martin v Lovreču
Detajl iz Tinjana (Foto: Jasmina Pogačnik)

Kažun
Po ogledu Tinjana se po makadamski cesti spustimo v Limsko Drago. Smer je proti jugu, kažipot pa Sv. Petar u šumi. Ko dosežemo dno doline, zapustimo cesto in nadaljujemo po kolovozih. Ti so ponekod precej slabi in tudi na orientacijo moramo ves čas paziti. Slednjič se kolovoz začne dvigovati v levi breg, strmo se dvignemo kakih 50 m in dosežemo makadamsko cesto, ki se iz Sv. Petra u šumi spušča v Limsko Drago. Pravzaprav smo samo presekali zavoj doline.
Prelep istrski kažun

Limska Draga
Po cesti se spet spustimo v dolino in tam po kolovozu (drugem, zahodnem) nadaljujemo proti jugu. Nekaj časa kolovozom lepo sledimo, vedno nas vrnejo v dno doline. Po dobrem kilometru pa se v travnikih izgubijo, šibkemu kolovozu uspemo slediti v desno (mimo lovske opazovalnice), a se kmalu začne vzpenjati v desni breg Drage. Pravzaprav je kolovozov več, sledimo glavnemu, dokler se strmo ne obrne v levo in tako po travnikih spet dosežemo sredino doline.
Ko se kolovozi v Limski Dragi izgubijo

Dvigrad
Tu je dolina obdelana, po sredini sledimo šibkim kolovozom proti jugu, vse dokler ne dosežemo nove makadamske ceste. Spet jo prečkamo in po vedno boljšem kolovozu nadaljujemo proti jugu. Tu dolina začne zavijati proti zahodu, cestici sledimo še kaka dva kilometra do ruševin Dvigrada. Asfaltno cesto dosežemo pri cerkvi Sv. Marije. Vsekakor se je obvezno povzpeti tudi med ruševine tega mesta-dvojčka, saj so izredno slikovite. Propadel je v 17. stoletju, po vrsti vojn in pustošenju kuge.
Ruševine Dvigrada (Foto: Jasmina Pogačnik)

Limska Draga
Od cerkve Sv. Marije kolesarimo naprej po dolini, sprva proti jugu, nato proti jugozahodu. Cesta je makadamska. Pod 115 m visokimi stebri viadukta hitre istrske ceste nadaljujemo proti zahodu. Pokrajinsko je dolina enaka kot v srednjem delu, ko pa v daljavi zagledamo pečine, to že pomeni, da smo pri Limskem zalivu. Verjetno se bomo ustavili na plaži ali v restavraciji. Od konca zaliva gre označena pot tudi proti jugozahodu, kakih 100 m v pobočje nad zalivom, kjer je pečina puščavnika Romualda.
Sladkovodni izvir, ki priteka v Limski zaliv

Od zaliva do Sv. Lovreča je najbolje nadaljevati turo kar po glavni cesti. Tako se bomo za vroč vzpon še najbolj potrudili, od križišča nad zalivom do Lovreča pa cesta tudi ni več tako zelo prometna.

* * *

Midva sva to turo naredila spomladi, maja. Dolina je bila prelepa, bujno razcvetena, nikjer ni bilo nobenega človeka. V že precej vročem soncu so bila mesteca nekam zaspana, če sva zavila z glavne ceste, so naju povsod pozdravljali lični kažuni. Edino v Limskem zalivu je bilo že čutiti prve znake prihajajočega turističnega vrveža.

 

Vid Pogačnik > Istra > Na vrh