Tiskovina - od ideje do
produkta s pomočjo računalnika
- ljudje
smo vsak dan bombardirani z tiskovinami (predvsem tiskanimi oglasi)
- kako
pride do samega oglasa, ki končno konča v vašem nabiralniku?
·
tisk
- Gutenbergove
naprave, ki je bila pravzaprav večja štampiljka
(zamisel
si je sposodil od stiskalnice za grozdje – izraz »press«)
- »ročno«
stavljenje
- velika
prelomnica v 80-ih letih:
-
Adobe Systems izdela postscript (opisni jezik za grafiko, ki je postal
pogovorni jezik za tiskalnike in osvetljevalke)
-
leta 1984 Paul Brainerd ustanovi podjetje Aldus, ki kasneje izda prvi program
za prelom strani Page Maker
(sprva napisan seveda za Applove
računalnike)
- princip tiskanja danes: tiskarske plošče so kemično tako
obdelane, da nekje zadržijo vodo in odbijajo barvo, drugod pa odbijejo vodo in nase povlečejo
barvo...papir potuje prek štirih barvnih postaj.
Vrste tiska: ofsetni (ploski), rotacijski ...in pa
digitalni.
·
barve (cmyk, rgb ....raster)
- RGB: naš
vid deluje (enako kot zasloni) po RGB principu (človeško oko je
občitljivo na rdečo, zeleno in modro barvo,
vse
druge barve pa so rezultat mešanja teh treh svetlobnih barv)
...nikoli
ne izdelujte tiskovine v RGB načinu, kajti pri pretvorbi se marsikaj
pokvari
(rumena potegne na zeleno, barvna vrednost
črne se spremeni...)
- CMYK: na
prehodu v dvajseto stoletje angleški tiskarji ugotovijo, da je s tremi
osnovnimi barvami (cyan – »modra«,
yellow
– rumena, magenta – »rdeča«) ter črno dobiti zadovoljivo širok razpon
stiskanega barvnega spektra.
Papir
oddaja belo svetlobo, so tiskarske barve nekakšni optični filtri:
nasičen cian in nasičena rumena tvorita zeleno,
magenta
in rumena rdečo, cian in magenta modro.
Vse
ostale kombinacije pridejo z rastriranjem (razen metalnih in flourocsentnih
barv, za katere se uporablja svoj dodatni film)
- raster: z
različno velikimi pikami posejana področje. Natisnjeno barvno sliko
tvori množica mikrovzorcev.
Človeško
oko te vzorce združi v zvezne prehode tisočih barv.
·
slike (čist samo osnovna obdelava!)
- vsako
bitno sliko (kakorkoli jo že pač pridobimo), ki je namenjena za tisk,
moramo iz RGB načina spremeniti v CMYK
- ...ter
ji popraviti kontrast, jo izostriti, jo dati v ustrezno resolucijo in dimenzijo
(ločljivost)
- ...če
se ne nameravamo z njo poigravati več časa...
·
ločljivost
- odvisna
od namena in kvalitete tiska (za dnevni časopis dovolj 100 dpi, za boljši
tisk 300 dpi ali več)
- dimenzije
bitne slike označuje bodisi ločljivost v pikslih (npr. 800 x 600),
bodisi mere v centimetrih plus gostotna ločljivost
(npr. 22 cm x 30 cm v 300 dpi –
pik na palec)
·
vektorji in bitne slike
-
dve vrsti slik: bitne in vektorske / dve vrsti oblikovalskega programja:
Photoshop in
npr. Ilustrator ali Corel
-
oba načina imata svoj namen in v slehernem grafičnem projektu je
prisotno oboje,
ne glede na končni zapis
-
fotografije npr. ne morejo biti vektorske, text pa vedno najprej v
matematičnem,
vektorskem formatu
-
osnovni gradnik bitne slike je točka, vektorske pa matematična
funkcija
...in ta razlika se še kako pozna pri
povečevanju, raztegovanju ter posledični
ostrini objekta!!!
·
text
- pomembno
predvsem, da je slogovno in estetsko urejen ter da ni namešanih preveč
različnih vrst fontov
- ločimo:
(poleg »umetniških« tipografij)
repkaste – 'serifne' (so malce lažje berljive, primernejši za
daljše texte ...'glavni' med njimi times new roman)
in
ne-repkaste – 'sans-serifne' (tahoma, arial, futura ...namenjeni krajšim črkoidnim
zasnovam)
·
oddajanje grafičnega materiala
-
v bitni obliki: najbolj enostavno in
varno (v tiff ali jpg – zelo majhen, izberi naboljšo
kakovost stiskanja). Vse je v eni povsem
standardizirani datoteki
-
v vektorski obliki: predvsem
pomembno, da je v Ilustrator EPS – u (in ne Photoshop
EPS). Najpomembnejše
je, da vso besedilo pretvorite v krivulje!!! (da ga lahko
odprejo tudi na drugih računalnikih, ki
izbranih fontov nimajo naloženih)
-
PDF: izhaja iz postscript jezika
(njegova tretja različica). Namenjen pripravi za tisk
kot tudi pošiljanju prek spleta. Prednosti:
gledljivost, možnost manjših popravkov
z Acrobatom (seveda ne z Readerjem, ampak
polnim Acrobatom).
Visokokakovostni PDF se lahko enostavno odpre
z Readerjem in se vidi natanko to,
kar bo nekoč stiskano.