MNENJA BRALCEV

OBVESTILO: Stran so na Matkurji - slovenskem spletnem katalogu uvrstili v skupino Hate pages, čeprav s strani avtorjev ni bila izbrana v to rubriko. Glede na to, da se je na stran zelo negativno odzvalo tudi Ministrstvo za šolstvo znanost in šport je razumljivo, da jo je Matkurja morala na takšen način po direktivi cenzurirati. Očitno država na razne načine skuša prikriti nepravilnosti, med drugim tudi z marginaliziranjem te strani. Žalostno za državo, v kateri je stopnja demokracije že sicer na zelo nizki ravni v primerih, ko so ogroženi interesi korumpiranih posameznikov. Sicer pa je Ministrstvo za šolstvo že znano po takšnem odzivanju na kritike njihovega delovanja. (Spomnimo se študentskih protestov, 14.6.2001.)

Zoisove štipendije naj bi bile štipendije, ki naj bi pomagale nadarjenim šolarjem pri njihovem študiju (šolanju) in naj bi bile humanitarnega značaja.

Zoisove štipendije morda v izjemno majhnem odstotku primerov resda pridejo do nadarjenih otrok, vendar v večini primerov Zoisove štipendije dobijo otroci, katerih starši imajo zveze in poznanstva s pristojnimi, ki podeljujejo te štipendije oziroma pripadajo verigi odgovornih za podeljevanje štipendij (tudi v posameznih šolah). Najbrž vsakdo od nas ve za kakšen primer, ko je Zoisovo štipendijo dobil otrok kakšnega osnovnošolskega učitelja ali srednješolskega profesorja. Tem otrokom je takšen tip pomoči skoraj zagotovljen, ne glede na to, koliko so v resnici nadarjeni. Vprašajmo se, koliko otrok učiteljev ali profesorjev prejema Zoisovo štipendijo? Odgovor je, na žalost, veliko.

Seveda pa Zoisovo štipendijo prejemajo tudi ugledni starši z zvezami, ki na nepravilen način svojim otrokom priskrbijo takšno štipendijo. Takšnih primerov pa je tudi dovolj. Ko otrok dobi štipendijo, jo ponavadi tudi zadrži. Vendar postavlja se vprašanje, ali je štipendijo v resnici dobil po pravilih? Ne, štipendijo je dobil samo in samo le prek zvez, ne glede na to, da pristojni, kot vedno, zatrjujejo, da je štipendija bila dodeljena po določenih postopkih in da je prišla res v roke pravim otrokom. Na žalost ni težko priti do dokumentov, ki bi dokazovali upravičenost do Zoisove štipendije, zato je tudi zloraba tega vidika podpore izredno velika.

Država očitno ne naredi popolnoma nič, da bi preprečila korupcijo pri podeljevanju Zoisovih štipendij. Še več, lahko rečemo, da so Zoisove štipendije celo ena od klientelističnih potez oblasti, s katerimi se te želijo prikupiti določenim posameznikom in si pridobiti podporo pri njih. Struktura prejemnikov Zoisove štipendije bi pokazala, da podeljevanje teh štipendij nima veliko opravka z dejanskim znanjem in nadarjenostjo, ampak predvsem z zvezami.

Torej, otroci, ki imajo že tako in tako večje možnosti v življenju, dobijo Zoisovo štipendijo, ki je, kot vemo, izredno visoka, in zato si ti otroci lahko še dodatno privoščijo veliko več. Prav tako pa imajo ti otroci tudi v prihodnosti več možnosti za zaposlitev in ureditev življenja.

Zoisove štipendije že dolgo časa ne služijo svojemu namenu, ampak so postale (oziroma ostale) le še eno orodje korupcije. Morda je dobra stvar Zoisovih štipendij le ta, da učiteljem in profesorjem, ki že tako in tako nimajo velikih dohodkov na nepošten način omogoča, da svojim otrokom zagotovijo boljše življenje. Postavlja se pa vprašanje, kaj je s tistimi revnimi ljudmi, ki niso učitelji ali profesorji. Ali so njihovi otroci obsojeni na enako revno življenje (če ne še slabše), kot so ga živeli in ga še vedno živijo njihovi starši?

Ob trendih, ko upada državna podpora revnim družinam in ko naraščajo stroški življenja, pri čemer moramo izpostaviti naraščanje stroškov izobraževanja in zmanjševanje možnosti izobraževanja (kar se bo z vstopom v EU na žalost še poslabšalo), lahko upravičeno menimo, da bo življenje večine predstavnikov sedanje mlade generacije še kako slabo. Na dobrem bodo samo tisti, ki so imeli ali imajo zveze, med njimi tudi Zoisovi štipendisti, ki do svojih štipendij, kljub zagotavljanju oblasti, večinoma niso prišli na pošten način, ne glede na dokumentacijo.

Med predstavniki mlade revne generacije je tudi veliko zelo inteligentnih mladih ljudi in potencialnih intelektualcev, ki jim država ni dala možnosti, da se izkažejo, ampak jih je kratko malo vrgla v smeti revščine in slabega življenja.

Po drugi strani pa imajo nekateri že od začetka večje možnosti za izobrazbo, zaposlitev in boljše življenje, pa ne zaradi nadarjenosti, ampak predvsem zaradi zvez.

Če se že sprijaznimo s tem, da nekateri pač dobijo Zoisovo štipendijo zaradi zvez in si na takšen način zagotovijo denar od države oziroma Zoisove fundacije, pa nikakor ni dopustno da imajo še dodatno več možnosti pri pridobivanju zaposlitve pri Zavodu za zaposlovanje na račun tistih, ki niso Zoisovi štipendisti. S takšnim ukrepom bi državna dvoličnost dosegla svoj vrhunec in bi bilo zelo težko še vedno verjeti, da oblast resnično hoče povečati blaginjo vsem prebivalcem, ne pa le privilegirani peščici, ki že tako in tako na nepošten način živi od državnih "daril".

Za nameček: Šolniki vedno povzdignejo glas, ko hočejo povišati svoje osebne dohodke, nepravično izkoriščanje Zoisovih štipendij z njihove strani pa jih očitno niti najmanj ne moti. Seveda, v tem primeru vidijo svojo korist in so raje tiho.