Italijanski hitri vlaki

Uvod

Pendolino je italijanski hitri vlak z nagibno tehnologijo, proizvaja pa jih Fiat. Prvi prototip je bil narejen leta 1970. Med leti 1971 in 1973 je bilo opravljenih veliko testov, dosežene pa so bile hitrosti do 260 km na uro, vlak pa je pokazal, da lahko brez problemov vozi skozi ovinke s 15 do 30 odstotkov višjo hitrostjo kot normalni vlaki. Leta 1975 pa so sestavili prvi Pendolino za redno uporabo, imenovan ETR 401. Vozil je na progi Rim-Neapelj, imel je štiri vagone s 120 sedeži (samo) prvega razreda. Zelo je podoben kasnejšemu ETR 450. Žal pa je zaradi politike ostal na stranskem tiru in ni doživel večjega uspeha.

ETR 450

ETR 450Italijanske železnice pa so se leta 1985 odločile za ponoven zagon projekta, odkupile nagibno tehnologijo propadlega britanskega projekta APT, popolnoma spremenile vlečni sistem, rezultat pa je nastal leta 1987: ETR 450. Vlak ima preprostejši sistem aktiviranja nagibanja (nagne se lahko za 8 stopinj) kot ETR 401, vlečni sistem pa je razporejen po celotni dolžini vlaka, tako pa je teža vlaka razporejena bolj enakomerno in tako je nagibanje lažje. Sicer pa ETR 450 vozi po celi Italiji, njegova hitrost v komercialni uporabi pa je 250 km/h.

ETR 460

ETR 460Leta 1993 je na osnovi ETR 450 nastal ETR 460, pri čemer pa je precej drugačna le njegova zunanjost ter notranjost, marsikatera druga oprema, pa je precej podobna ali celo ista kot pri ETR 450, ima tudi enako komercialno hitrost. Je pa zanimiv v tem, da je ta model bil in bo izvožen v mnoge evropske države, recimo Švico, Finsko, Veliko Britanijo, leta 2000 pa bomo tri take vlake dobili tudi v Slovenijo. Nagibna tehnologija pa je bila izvožena za uporabo v skoraj vseh državah, kjer že imajo ali pa bodo imeli vlake z nagibno tehnologijo.

ETR 460 nagnjen v ovinkuIz ETR 460 izhajata ETR 470 in ETR 480, ki sta njegovi modernizirani verziji.

ETR 500

ETR 500 Italijanske železnice so v letu 1996 predstavile nov vlak, ki pa nima nagibne tehnike. ETR 500 je namenjen za povezovanje največjih italijanskih mest takrat, ko bo zgrajena celotna mreža hitrih prog (predvidoma v letu 2003). Takrat bi naj ETR 500 dosegal na celotni mreži hitrosti do 300 km/h, kar sicer zmore že danes, vendar pa je mreža hitrih prog omejena na odsek med Rimom in Firencami. Vozi sicer po celi Italiji, le da za zdaj še ne dosega hitrosti, za katero je namenjen. Z izgradnjo novih hitrih prog pa bo njegov potencial popolnoma izkoriščen.

Italijanski hitri vlaki danes in v prihodnje

V letu 1994 so italijanske železnice začele obsežen program izgradnje 1300 km dolgega sistema hitrih prog, ki naj bi povezoval ključna italijanska mesta z hitrimi vlaki ETR 500, medtem ko bi ETR 450 in 460 povezovala manjša mesta z večjimi, kjer bi na standardnih progah lahko razvila največje hitrosti z uporabo svojega sistema nagibne tehnike. Tako je bila že v letu 1992 izgrajena hitra proga Rim-Firence (262 km), zdaj pa so zgrajene oz. prenovljene naslednje proge (v oklepaju dolžina odseka in načrtovana letnica izgradnje ali posodobitve za vožnje do 300 km/h):

Pri tem naj bi tudi močno skrajšali čas vožnje (Rim-Bologna na samo eno uro) in povečali število vlakov na dan (tudi do trikrat). S temi časi bi močno konkurirali cestnemu prometu, saj so italijanske ceste prepolne. Tako si italijanske železnice obetajo velik dobiček kljub velikanskim stroškom izgradnje proge (1,5 milijarde evrov samo za početverjenje proge Rim-Neapelj)

V načrtu pa so tudi hitre proge, ki bi povezale Italijo z preostalo Evropo, in to v tri smeri:

Te proge so še v preučevanju, še najbolj gotova je prva proga, ostale pa naj ne bi bile zgrajene pred letom 2010, verjetno pa šele okoli 2015 ali pa celo 2020.

Glej tudi

Več o italijanskih hitrih vlakih

[Nazaj na vrh] [Nazaj na glavno stran]
zadnja sprememba: 1. december 2002
napisal Gregor Rakar / e-pošta